Kdaj je treba zob izpuliti in kdaj ga lahko še ohranimo?
Ko zob boli, se zlomi ali je močno poškodovan, se hitro pojavi vprašanje: ali bo potrebno puljenje zoba?
Odgovor ni vedno preprost. Poškodovan ali boleč zob namreč še ne pomeni, da ga je treba odstraniti. V sodobnem zobozdravstvu praviloma najprej ocenimo, ali obstaja smiselna možnost, da naravni zob ohranimo. V nekaterih primerih je to mogoče z zalivko, endodontskim zdravljenjem, protetično oskrbo ali zdravljenjem obzobnih tkiv.
Včasih pa zoba kljub temu ni več mogoče oziroma smiselno ohraniti. Takrat je lahko njegova odstranitev najbolj primeren naslednji korak.
Puljenje zoba ni vedno prva možnost
Naravni zob ima pomembno vlogo pri žvečenju, ugrizu in delovanju celotnega zobovja. Zato odločitev za njegovo odstranitev ni nekaj, kar bi sprejeli samo zato, ker je zob poškodovan.
Najprej želimo razumeti, kaj je z zobom narobe in kakšna je njegova dolgoročna prognoza.
Pri tem ni pomembno samo, ali je zob trenutno mogoče popraviti. Pomembno je tudi, koliko zdrave zobne strukture je še ostalo, kakšno je stanje korenine in tkiv okoli nje ter ali je zob po zdravljenju mogoče funkcionalno in smiselno obnoviti.
Kdaj lahko zob še ohranimo?
Možnosti za ohranitev zoba so odvisne od vzroka težave in njegovega trenutnega stanja.
Karies še ne pomeni, da mora zob ven
Če je zob poškodovan zaradi kariesa, ga je pogosto mogoče obnoviti. Pri manjših poškodbah lahko zadostuje zalivka, pri večjih pa je lahko potrebna druga oblika obnove.
Če je karies napredoval do zobne pulpe oziroma je prišlo do vnetja ali odmrtja pulpe, je v določenih primerih mogoče zob ohraniti z endodontskim oziroma koreninskim zdravljenjem.
Cilj je odstraniti vzrok težave in zob, kadar so pogoji ustrezni, ponovno funkcionalno vključiti v zobovje.
Tudi močno poškodovan zob je včasih mogoče obnoviti
Zlomljen zob na prvi pogled lahko deluje izgubljen, vendar sama velikost vidnega odloma še ne pove, ali je zob mogoče rešiti.
Zobozdravnik mora oceniti, kako globoko sega poškodba, koliko zdrave zobne strukture je ostalo in kakšno je stanje korenine.
V določenih primerih je zob mogoče obnoviti z ustrezno konzervativno ali protetično rešitvijo. Če poškodba sega neugodno globoko ali zob ni več predvidljivo obnovljiv, pa so možnosti za njegovo ohranitev lahko omejene.
Pomembno je tudi stanje dlesni in kosti
Zob je lahko brez večjega kariesa, pa je kljub temu njegova stabilnost zmanjšana zaradi bolezni obzobnih tkiv.
Pri parodontalni bolezni se lahko postopoma zmanjšuje opora, ki zob drži v čeljusti. Zato je pri odločanju pomembno oceniti stopnjo bolezni, količino preostale opore in možnosti zdravljenja.
Majav zob torej ne pomeni avtomatično, da je potrebno puljenje zoba. Potrebna je ocena njegovega celotnega stanja.
Kdaj je puljenje zoba lahko potrebno?
Odstranitev zoba pride v poštev predvsem takrat, ko njegove funkcije in zdravja ni več mogoče smiselno obnoviti ali ko zob povzroča oziroma predstavlja tveganje za nadaljnje težave.
Razlogi so lahko različni.
Mednje sodijo na primer zelo obsežne poškodbe zobne strukture, neugodni zlomi, določene okužbe, napredovala izguba obzobne opore ali zob, ki ga kljub predhodnemu zdravljenju ni mogoče ustrezno ohraniti.
Posebna skupina so tudi modrostni zobje, pri katerih odločitev za odstranitev temelji na njihovem položaju, težavah, ki jih povzročajo, in drugih kliničnih ugotovitvah.
Če vas zanima prav ta tema, lahko preberete tudi naš članek Modrostni zob: kdaj ga je treba odstraniti?
Kaj pa zob, ki je bil že zdravljen?
Včasih začne težave povzročati zob, ki je bil v preteklosti že endodontsko zdravljen.
Tudi v takšnem primeru odstranitev ni nujno prva možnost. Glede na vzrok težave, stanje zoba in predhodno zdravljenje lahko zobozdravnik presodi, ali obstajajo možnosti ponovnega zdravljenja oziroma druge obravnave.
Odločitev je zato vedno individualna.
Pomembno vprašanje ni samo »Ali je bil ta zob že zdravljen?«, ampak predvsem »Kakšne možnosti ima ta zob danes?«
Kako zobozdravnik presodi, ali zob ohraniti?
Odločitev se začne s pregledom.
Zobozdravnik oceni zob, njegovo okolico, stanje dlesni in preostalega zobovja. Pogosto je potrebna tudi rentgenska oziroma druga ustrezna diagnostika, saj vseh pomembnih informacij ni mogoče videti samo s prostim očesom.
Pri odločanju se med drugim upoštevajo:
- obseg poškodbe zoba,
- stanje zobne korenine,
- stanje zobne pulpe in področja okoli korenine,
- količina zdrave zobne strukture,
- stanje dlesni in kosti,
- možnosti za obnovo zoba,
- položaj zoba in njegova vloga v ugrizu,
- predhodna zdravljenja,
- širši načrt zdravljenja.
Zato dva zoba, ki sta na prvi pogled videti podobno poškodovana, ne potrebujeta nujno enakega zdravljenja.
Če je puljenje zoba potrebno, kaj sledi?
Ko ocenimo, da zoba ni več smiselno ohraniti, se pogovorimo o odstranitvi in o tem, kaj to pomeni za nadaljnje zdravljenje.
Pri nekaterih zobeh je odstranitev razmeroma preprosta, pri drugih pa je zaradi položaja, oblike korenin ali drugih okoliščin potrebna zahtevnejša kirurška obravnava.
Pomembno pa je razmišljati tudi korak naprej.
Če odstranimo zob, ki ga je smiselno nadomestiti, se lahko pogovorimo o možnostih, kot so zobni implantat, mostiček ali proteza. Izbira je odvisna od mesta manjkajočega zoba, stanja preostalega zobovja, kosti in drugih dejavnikov.
Več o tem lahko preberete v članku Manjka mi zob: implantat, mostiček ali proteza?
Zoba ne ocenjujemo samo po tem, koliko boli
Močna bolečina še ne pomeni nujno, da je zob izgubljen. Prav tako odsotnost bolečine ne pomeni vedno, da je z zobom vse v redu.
Nekatere težave lahko dolgo napredujejo brez izrazitih simptomov, druge pa povzročijo zelo močno bolečino, čeprav obstaja možnost uspešnega zdravljenja.
Zato je bolje, da odločitve o prihodnosti zoba ne sprejemamo samo na podlagi bolečine ali videza.
Pregled nam da precej boljšo osnovo za odločitev.
Cilj ni ohraniti zoba za vsako ceno
Ohranjanje naravnega zoba je pomemben cilj, vendar to ne pomeni, da je vsak zob smiselno zdraviti ne glede na njegovo stanje.
Včasih bi zelo zahtevno zdravljenje prineslo negotovo dolgoročno prognozo. V drugih primerih ima zob dobre možnosti, čeprav pacient sprva pričakuje, da ga bo treba odstraniti.
Zato je pomembno iskati ravnotežje med ohranjanjem naravnega zoba in predvidljivim dolgoročnim načrtom zdravljenja.
Dobra odločitev ni tista, pri kateri zob vedno ostane ali vedno gre ven. Dobra odločitev je tista, ki temelji na diagnostiki, realnih možnostih zdravljenja in vašem celotnem zobovju.
Vas skrbi, da bo treba zob izpuliti?
Če vas zob boli, je poškodovan ali vam je bilo predlagano puljenje zoba, je prvi korak pregled njegovega dejanskega stanja.
V Modrem zobu preverimo možnosti za ohranitev zoba in vam razložimo, zakaj je določeno zdravljenje v vašem primeru smiselno.
Če zoba ni mogoče ustrezno ohraniti, se pogovorimo tudi o odstranitvi in možnostih nadaljnje oskrbe.
