Fluoridacija zob
Fluoridacija zob je pomemben preventivni postopek za zaščito zob proti kariesu. Uporablja se v primerih, kjer se ugotovi porast nastanka novega zobnega kariesa. V kolikor potrebujete dodatno fluoridacijo zob, vas bo na to opozoril vaš zobozdravnik v Modrem zobu.
“Preprečuje propad sklenine”
Kako delujejo fluoridi
Fluoridni premazi, ki jih nanesemo na zobe v ordinaciji, vsebujejo visoko koncentracijo fluoridov, ki delujejo na površini zob. Tam skupaj s kalcijem tvorijo spojine, ki učinkujejo kot rezervoar fluoridnih ionov. Kadar pade pH v ustih, se pričnejo fluoridni ioni sproščati v slino in preprečujejo propad sklenine še dolgo po nanosu premaza.
Demineralizacija in remineralizacija
Na površini sklenine ves čas poteka izmenjava ionov med sklenino in slino. Pravimo, da se sklenina lahko demineralizira (propad mineralov) in remineralizira (izgradnja mineralov). Bakterije v oblogah na zobeh proizvajajo kisline, ki ustvarjajo kislo okolje. V takšnem okolju poteka demineralizacija sklenine oz. sklenina propada. Ko obloge očistimo in pH ponovno naraste, se prične proces remineralizacije, ko sklenina privzema kalcij in fosfat iz sline. Gre torej za dinamičen proces, zobna gniloba pa nastane, kadar sčasoma procesi demineralizacije prevladajo.
Na ta proces lahko močno vplivamo z lokalnim delovanjem fluoridov. Kadar so prisotni v slini, se vgradijo v skleninske minerale in pospešijo proces remineralizacije. Skleninski minerali z vgrajenim fluorom so bolj odporni na kislo okolje in tako zmanjšajo hitrost demineralizacije in nastajanja kariesa.
Kako zagotoviti optimalen vnos fluoridov doma
Pri ljudeh, ki imajo nizko tveganje za nastanek kariesa zadostuje uporaba zobne paste s fluoridi dvakrat na dan. Po čiščenju zobno pasto samo izpljunite, ust pa dodatno ne izpirajte z vodo.
Zmerno tveganje za nastanek kariesa imajo tisti ljudje, ki imajo do dva nova kariesa v zadnjih 3 letih ali karkoli od naslednjega: zalivke v medzobnih prostorih, neustrezne zalivke, fiksni zobni aparat, težavno anatomijo zob, ki onemogoča enostavno čiščenje. Vsem, ki spadajo v to kategorijo, priporočamo uporabo zobne paste s fluoridi, dnevno uporabo ustne vode s fluoridi in redne fluoridne premaze v ordinaciji.
Visoko tveganje za nastanek kariesa pa imajo tisti ljudje, ki imajo tri ali več novih kariesov v zadnjih 3 letih ali karkoli od naslednjega: pogosto uživanje sladkih pijač in jedi, pogosti prigrizki med obroki (več kot 3x na dan), sindrom pekočih ust, so bili obsevani ali na kemoterapiji. Vsem, ki spadajo v to kategorijo, priporočamo uporabo zobne paste in ustne vode s fluoridi, uporabo ustne vode s klorheksidinom nekaj dni na mesec in redne fluoridne premaze v ordinaciji.
Vnos fluoridov v ordinaciji
Uporabe fluoridnih premazov ne priporočamo samo otrokom, ampak tudi odraslim. Tistim, z zmernim tveganjem za nastanek kariesa priporočamo nanos fluoridnih premazov v ordinaciji vsakih 4-6 mesecev, tistim z visokim tveganjem pa vsake 3-4 mesece, vse dokler se stanje ne izboljša.
S svojim znanjem smo pomagali že ogromno pacientom in jim
povrnili nasmeh.
Pred čiščenjem
Po čiščenju
Kako poteka nanos fluoridnega premaza
Fluoridni premaz nanesemo na čiste zobe, ki jih po potrebi pred nanosom dodatno očistimo s polirno ščetko. Na čiste in suhe zobe nato nanesemo fluoridni premaz ter počakamo, da se ta posuši. Po nanosu lahko čutite rahlo hrapavo površino zob, kar je povsem normalno, saj na zobeh ostane tanek film premaza. Svetujemo, da vsaj 2-4 ure po nanosu ne jeste in najmanj 6 ur ne ščetkate zob, da premaz čimdlje ostane na zobeh.